Podalj an program matematiene srednje ole

Danes je FEM (metoda konènih elementov v stiku z zelo hitrim razvojem sodobnih raèunalni¹kih tehnologij hitro postala zelo specifièno orodje za numerièno analizo razliènih konstrukcij. MES modeliranje je na¹lo zelo ¹iroko uporabo na praktièno vseh sodobnih in¾enirskih podroèjih in v uporabni matematiki. V najenostavnej¹ih izrazih, ko govorimo o MES, je to te¾ka metoda re¹evanja diferencialnih in parcialnih enaèb (po predhodni diskretizaciji v podobnem prostoru.

Kaj predstavlja MESMetoda konènih elementov je trenutno najbolj priljubljena raèunalni¹ka metoda za doloèanje napetosti, posplo¹enih sil, deformacij in premikov v presku¹enih strukturah. FEA modeliranje je postavljeno na mno¾ico skupine za skupno ¹tevilo konènih elementov. Na koncu vsakega posameznega elementa lahko naredimo nekaj pribli¾kov in vsako neznano (predvsem premike predstavimo z dodatno interpolacijsko funkcijo, pri èemer uporabimo vrednosti samih del v zaprtem ¹tevilu toèk (pogovorno imenovanih vozli¹è.

Uporaba modeliranja MESV novih èasih se s FEM metodo preizkusi trdnost konstrukcije, napetost, premik in simulacija deformacij. V raèunalni¹ki mehaniki (CAE s to obliko je mogoèe preuèiti toplotni tok in pretok tekoèine. Metoda MES je odlièna tudi za prouèevanje dinamike, statike strojev, kinematike in magnetostatiènih, elektromagnetnih in elektrostatiènih uèinkov. MES modeliranje lahko ¾ivi v 2D (dvodimenzionalni prostor, kjer je diskretizacija veèinoma povezana z delitvijo doloèenega oddelka na trikotnike. S tak¹no strategijo lahko izraèunamo vrednosti, ki se pojavijo v oddelku doloèenega sistema. Vendar pa obstajajo nekatere omejitve glede naèina pridobivanja.

Najveèje pomanjkljivosti in prednosti metode MKENajveèja korist MES je dejansko mo¾nost, da dobimo dobre rezultate tudi pri zelo nevarnih oblikah, za katere bi bilo zelo te¾ko izvesti obièajne analitiène izraèune. V podjetju pravi, da se lahko posamezni problemi igrajo v mislih raèunalnika, brez potrebe po gradnji dragih prototipov. Tak mehanizem izjemno olaj¹a celoten proces oblikovanja.Delitev preuèevanega obmoèja na manj¹e in manj¹e elemente povzroèi natanènej¹e izraèune. Prav tako bi morali imeti in da obstaja enako veliko veèje povpra¹evanje po raèunalni¹ki lestvici sodobnih raèunalnikov. Ne smemo pozabiti, da je treba v takem primeru resno re¹iti vse raèunske napake, ki izhajajo iz ¹tevilnih pribli¾kov obdelanih vrednosti. Èe preuèevano obmoèje predstavlja veè sto tisoè razliènih elementov, ki imajo nelinearne lastnosti, je treba v takih okoli¹èinah izraèunati potrebno prilagoditi v naslednjih iteracijah, tako da bo pripravljena re¹itev zdrava.